Uši in gnile korenine

Poleg  neorganizirane vlade, konopljo in njene pozitivne lastnosti uničujejo tudi ostali škodljivci. Žal ti pridejo v veliko manjših, večkrat neopaznih oblikah. Žuželke in mikroorganizmi so reden spremljevalec prav vsakega vrta, nekateri vplivajo pozitivno, drugi škodijo vašim rastlinam.

Od vseh členonožcev, ki redno grenijo vzdušje med vašim zelenjem, so listne uši med najbolj razširjenimi. Pojavljajo se v različnih oblikah, barvah, z krili ali brez – najbolj pa so prepoznavne po svojih dolgih tipalkah. Listne uši človeku niso nevarne, rastlinam pa izpijejo življenje.
Prisesajo na spodnji del listja ali vrhov in živijo od rastlinskih sokov, ki so vitalnega pomena za zdravo rastlino.
Listne uši niso samotarji, tudi ne potujejo v skupinah, ampak kolonijah. Te kolonije štejejo več sto obojespolnih posameznikov, ki jim je edin cilj pred poginom, da se namnožijo v čim večjem številu. Ena uš lahko izleže več kot 60 ličink, ki v enem dobrem tednu dosežejo apetit odraslega primerka. Kot da infekcija s temi malimi pošastmi ni dovolj, njihovi iztrebki privabljajo mravljince. Torej če niste pozorni in ne opazite anomalij na rastlinah, lahko vaš vrt postane živahen ekosistem, kjer so na koncu prehranjevalne verige vaše rastline. Najboljša preventiva je pozorno spremljanje rastlin, še posebej obarvanost listov. Rjava in črna lahko pomenita pomanjkanje sokov ali plesen, ki je posledica listnatih uši.

Druga najpogostejša zalega so polži, vsi, z ali brez hišice, od tisti najmanjših do 20 centimetrov dolgih zverin. Naj vas ne zavede njihov počasen značaj. Med rastlinami veljajo za nevarne plenilce. Imajo neustavljiv apetit po vsem zelenju, še posebej po marihuani. Napadejo vrhove in liste. Čez dan se skrijejo, ponoči pa grejo v akcijo. Škodo, ki jo povzročijo je lahko precej velika. Neprijetno težavo povzroča tudi sluz, ki jo izločajo med premikanjem. Ni le estetsko moteča, lahko povzroči plesnobo na prizadetih delih rastline. Na žalost so iz leta v leto polži bolj odporni proti strupenim pastem, ki jih nastavljamo ljudje. Lahko pa ustavite njihovo napredovanje z fizičnimi ovirami, soljo in limoninim sokom. Če rastline gojite na prostem, v vrt naselite krastače ali žabe. Njih ne zanimajo rastline ampak njihovi sluzasti nočni obiskovalci.

To sta bili dve zalegi, ki sta relativno nepremični in ju lahko fizično odstranimo z pozornim spremljanjem rastlin. Resarji, resokrílci ali trípsi pa so majhna, hitra, leteča vrsta žuželke sorodna ušem. Resarji so nevarni v vseh stadijih svojega razvoja. Samica je podolgovata, velika 2 milimetra ki izleže jajčeca v ali na rastlino, najraje pa v brstič. V dolžino jajčeca merijo 0,2 milimetra. Po treh dneh se izležejo lačne ličinke, ki napadejo tisti del rastline kjer so bile izležene. Medtem ko se otroci hranijo na sokovih rastlin, starši uživajo klorofil, ki j sesajo iz listov. Ker je resar leteča žuželka,  je odrasel primerek skoraj nemogoče opaziti.  Prizadeto rastlino prepoznamo po sivkastih pikah, ki se najpogosteje pojavijo na listih. Imajo malo naravnih sovražnikov, zato je v boju proti resarjem najbolj učinkovit insekticid.

Tako kot uši med žuželkami je med plesnijo najpogostejša siva gozdna plesen. Spada med glivične bolezni rastlin, ki se pojavi zaradi prekomernega gnojenja in vlage. Za razliko od ostalih plesni lahko nastane tudi ob nižjih temperaturah – na prostem spomladi, zgodaj poleti in jeseni. Je izredno trdoživa vrsta plesni, ki lahko prezimi.
V primeru marihuane najpogosteje napade zrele brstiče, v ugodnejših razmerah za razvoj,  pa celo rastlino od korenin do vrhov. Širi se hitro, še hitreje pa po poškodovanih delih. Kljub imenu siva plesen, jo prepoznamo po črnih pikah, ki se pojavijo na prizadetem delu rastline. Siva obarvanost plesni na konoplji pa nima nobene veze z t.i. žlahtno gnilobo, katere so veseli vinogradniki. V tem primeru je za rastlino verjetno že prepozno, saj je začela gniti iz znotraj na izven.
Za preprečevanje kakršne koli plesni in gliv sta čistoča in dobra prezračenost vaše najboljše orožje. Če pa opazite prizadet del rastline, ga čim prej odstranite.

Sivi plesni sledi gniloba korenin. Tudi ta se pojavi ob preveliki vlagi in napadu glive Pythium. Pogosteje v pesku, neprečiščeni kompostni zemlji, ali v sedimentih prekomerno zalitih rastlin. Največja nevarnost pojava te glive je pomladi in v vodnih nastavitvah – hidroponiji.
Ta vrsta glive je zelo živahne narave in se širi z presenetljivo hitrostjo. V hudih primerih lahko čez noč utrpite velike izgube. Na koreninah jo prepoznamo po rdeči obarvanosti, ko predre skozi koreninski vrat, napreduje po kambiju in v telo rastline, v tem primeru je za rastlino že prepozno.

Simptomi prizadetih korenin so vidni na porumenelih ali ovenelih listih. Čista zemlja in okolje sta najboljša preventiva. Če sumite napad gliv, je najprej potrebno sanirati vodo in zemljo, saj tam glive najbolje uspevajo. To je mogoče z fungicidi, filtriranjem ali v primeru zemlje pregrevanjem.

Lucerni mozaik ali tobakov mozaik pa v večini primerov ni usoden za rastlino, lahko pa povzroči nevšečnosti. Gre za virus, ki prizidane širši spekter rastlin, v primeru konoplje pa napade mlade sadike. Pojavi se na listih v obliki svetlejših in temnejših lis. Močno prizadeti listi se skrčijo in upognejo. Če niso odstranjeni pravočasno lahko napadejo brstič. Kot rečeno ni usodna oblika virusa a ošibi rastlino in zmanjša njen potencial. Virus se prenaša z zemljo in po zraku, to pomeni da lahko pridemo v stik z virusom in ga prenesemo na druge rastline, zato je čistoča okolja in nas samih še tako pomembnejša. Če opazimo prizadeto rastlino, je najbolje, da jo odstranimo in preprečimo širjenje na ostale sadike.

Čistoča in pozorno spremljanje rastlin vas lahko rešita vseh mogočih nadleg, ki hočeš nočeš, so del živega sveta.