KONOPLJA VS PAPIR

Da je konoplja vsestransko uporabna, je bilo znano že našim prednikom, davno pred letom nič.

Dejstvo, da bi se z njeno pridelavo in obdelavo rešil ogromen procent svetovnih gozdov, pa je premalokrat poudarjeno in prevečkrat preslišano s strani papirne industrije.

Proizvajanje papirja iz lesne celuloze ima na okolje veliko obsežnejši udarec, kot si morda mislimo. Ne gre le za sečnjo dreves in vpliv le teh na številne ekosisteme. Sam proces predelave lesa v papir je na lestvici masovnih potrošnikov energije na petem mestu, saj porabi kar štiri procente vse svetovno proizvedene energije. Za obdelavo enega hloda, katerega ena četrtina je celuloza, je potrebna kemična obdelava, ki krepko pripomore k onesnaženju ozračja in voda.

Kje je tu recikliran papir? Žal se z reciklažo reši premalo, saj 40% pisarniškega papirja še vedno konča uničenega in neuporabnega za ponovno obdelavo. Neprijetno, a tu nekje se znajdemo vsi mi in naša, v tem trenutku, ironična potrošnja papirja.

Začetki

Izum konopljinega papirja prihaja, tako kot večina stvari, iz Kitajske. Prvi uporabniki, ki so pisali o lastnostih konopljinega papirja, naj bi živeli leta 2200 pred našim štetjem. To je bila dinastija Han, njeni predstavniki pa so konopljo uporabljali v vsakodnevne namene. Prvi ohranjeni primeri pa izhajajo iz istoimenske grobnice Han, cesarjev province WuDu (140-80 p.n.š.). Danes se tam nahaja mesto Xi’av, provinca Shaanxi.

Toliko o samih začetkih, zdaj pa lahko neceremonialno preskočimo nekaj stoletji, da pridemo do leta 1818, v St. Peterburg in mlin Gozak. Mlin Gozak je eden prvih mlinov, kjer se je izključno mlela le konoplja. Produkt je bil močan in obstojen papir, primeren za denar, znamke in letake. Od 16. in do zgodnjega 20. stoletja je bilo 75% svetovne celuloze mlete iz konoplje. Imena kot so; Gutenberg, Thomas Paine in Mark Twain so vsa povezana s konopljino celulozo in papirjem, ki so ga izbrali za tiskanje svojih del. Osnutki za Ameriško ustavo in Deklaracijo neodvisnosti so bili napisani na konopljo ter kasneje odtisnjeni na pergament. Znanstvenika Lyster H. Dewey in Jason L. Merrill sta ga v svojih delih označila kot enostavno boljšega v vseh pogledih.

Usodno leto 1937
Pri vsej tej hvali se je zalomilo leta 1937, ko je bil glede konoplje sprejet zakon, ki v večini velja še danes. Eden izmed razlogov naj bi bila prav njena neuničljivost in sorazmerno nizka cena – nezadovoljiva za kapitaliste! Posledica tega je bilo izginotje več kot polovice prvotnega gozda samo v severni Ameriki, za ostalo polovica pa je načrtovana sečnja v namen izgradnje cest. Do leta 2040 naj bi se potrošnja papirja potrojila zaradi ekonomskega razvoja in rasti svetovnega prebivalstva. Za zadovoljitev te potrebe bi morali posekati vse do zadnjega drevesa. Lahko čakamo in upamo, da nam bo evolucija v roku nekaj let naklonila še en par pljuč, ali pa začnemo resno ukrepati.

Kapitalizem

Denar spet igra glavno vlogo, brez tega postane ta papirna vojna smešna, zmagovalka pa očitna. Konopljina vlakna vsebujejo 85% celuloze, dvakrat več kot drevo. Ta struktura jo naredi prožno, močno in trajnejšo, kar podedujejo tudi njeni produkti. Papir ne porumeni in se ne razkroji, ker mu kemijski proces, potreben pri obdelavi, ne pride do živega. Prvi korak k spremembi, bi lahko naredile knjižnice, arhivi in založniki. Drugi, ki bi lahko pristopili, smo mi in pozabili na grdo razvado belega, gladkega papirja. Beljenje papirja v okolje spušča dioksid in klor, brez beljenja bi lahko prepolovili količino kemije potrebne za razkroj vlaken. Če gremo še korak naprej, bi v obdobju dvajsetih let, popravili veliko škode povzročene z izsekavanjem. Z enim hektarjem konoplje bi količinsko pridelali enako kot osem hektarjev drevja, saj konoplja rabi le par mesecev da dozori.

Vrnimo se k glavnemu zavornemu sredstvu – denarju. Zaradi prožnosti konopljinih vlaken, bi bilo potrebno vložiti gore sredstev v prenovo papirnih mlinov in ostale opreme. Poleg tega bi proizvodnja zahtevala več ročnega dela, ki spet stane. Posledično bi v začetku to občutili tudi potrošniki, ampak le za kratek čas. Prve predelane mline in rezultate so podala zasebna podjetja v Nemčiji, Švici in na Danskem. To pa žal še zdaleč ni dovolj, saj je trenutno med vsem globalno pridelanim papirjem, le polovica procenta narejenega iz konoplje, nekje 120.000 ton.

Kaj bosta denar in tehnologija, ko bo zmanjkalo časa za spremembe?

Vir:http://www.livingtreepaper.com/

http://en.wikipedia.org/wiki/Hemp