Ta kolumbijska ustanova je postala prva legalno ustanovljena konopljina lekarna v državi in že pomaga več kot 450 pacientom in pacientkam, ki potrebujejo to rastlino zaradi njenih mnogih zdravstvenih učinkov. Ker ne obstajajo regulacije, ki bi določale njihovo delovanje, so pravila o produkciji konoplje, lokaciji produkcije in nasploh pravila, ki zagotavljajo kakovosten postopek pridelave konoplje od začetka do konca, postavili kar sami.

ganja-farm5

»Ganja Farm« v Bogoti, prestolnici Kolumbije, proizvaja medicinske produkte iz konoplje, ki jih potrebuje veliko pacientov v državi. Njihovi objekti so razdeljeni na tri prostore: prostor, kjer gojijo 19 rastlin (toliko je dovoljeno z zakonom za medicinske in znanstvene namene), potem laboratorij, kjer iz konoplje proizvajajo izvlečke in tinkture in na koncu še prostor, kjer se proizvajajo vse vrste krem, mazil in olj in seveda še pisarne, ki so postale neko improvizirano skladišče in prostor, kamor prihajajo ljudje, ki iščejo informacije, predvsem takrat, ko se v medijih pojavijo novice, tako ali drugače povezane s konopljo.

Ta ustanova za naravno medicino, ki je bila ustanovljena oktobra lani, je prva legalno ustanovljena lekarna take vrste, ki je odprla svoja vrata javnosti. Zaslužni za to so Pilar Sánchez, Denis Contri in Camilo Cruz, ki so se spoznali skoraj po naključju in ugotovili, da delujejo na istem področju: iskanje medicinskih koristi marihuane. Sánchez se je za to področje začela zanimati ko je potovala po Evropi in ji je zaradi težav z migreno zdravnik predlagal konopljo. Na tem potovanju je spoznala Contrija, italijanskega gojitelja konoplje, ki se je preselil z njo z namenom, da postavita lekarno: »Bila sva strastna glede tega, potovala sva po različnih območjih in iskala semena in ko sva prispela v Kolumbijo, sem mami naredila tinkture, da bi ji pomagale pri njenem artritisu.« To je bil prvi produkt ustvarjen v njuni lekarni.

ganja-farm4

V manj kot enem mesecu sta že imela seznam več kot petdesetih ljudi, ki so čakali na alternativo zahodni medicini. Trenutna imajo več kot 450 uporabnikov. »Imamo izdelke za oralno in topično uporabo in lahko zagotovimo, da je proces izdelave naših produktov čist od setve naprej.« Sami gojijo in skrbijo za rastline, izvajajo hladne in tople ekstrakcije, uporabljajo medicinska semena, ki jih dobijo od semenskih bank s certifikati, zato da lahko določajo optimalni delež CBD-ja za vsakega pacienta in pacientko ter določijo najboljši način uporabe. »To je nekaj, kar daje javnosti občutek varnosti.«

Glede na to, da zakon dovoljuje največ 20 rastlin, jih gojijo 19. Iz teh 19 rastlin vsake tri mesece pridelajo približno 2 kg pridelka, ki je predelan v 400 g olja. Za topične izdelke po navadi poleg konoplje uproabljajo še druge rastline. Sánchez razloži, da je vse, kar prodajajo organsko in naravno ter da so nekatere druge zdravilne rastline, na primer kamilica, produkt kmetov iz okoliša in urbanih vrtov iz Bogote.

ganja-farm3

Od 450 pacientov, ki jih zdravijo, jih 370 konopljina zdravila uporablja oralno. Taki izdelki so narejeni za boj proti boleznim kot so rak, lajašanje bolečin, lajšanje učinkov kemoterapije, epilepsija, Alzheimerjeva bolezen, artritis, revma, psihološka neravnovesja in kronične bolečine. Preostali pacienti in pacientke uporabljajo kombinacijo produktov za oralno uporabo in mazil, krem ter masažnih olj, ki preprečujejo vnetja okončin. Sánchez pravi, da čeprav zdravijo paciente vseh starosti, jih je večina otrok. Doda še, da so ne dolgo nazaj začeli delati s skupino deklet, ki trpijo za anoreksijo.

Njihove stranke so ljudje, »ki pridejo prestrašeni in obupani,« ko se preizkusili že vse druge možnosti in potrebujejo nekaj, kar bo delovalo za njih, čeprav tega sektorja ne poznajo dobro. Sánchez pravi, da je veliko zadovoljstvo videti, da se pri nekaterih pacientih pozitivni rezultati zdravljenja pojavijo že po enem tednu uporabe. »Zdravilo jemljejo prepričani in ko vidijo rezultate, so motivirani nadaljevati, da se začnejo učiti o rastlini, jo branijo in njene koristi predstavljajo drugim.«

ganja-farm2

Kljub dejstvu, da so cene na »Ganja Farm« visoke, »ker imamo malo rastlin in ker je elektrika tukaj zelo draga,« so njihova zdravila še vedno cenejša od klasičnih zdravil. Sánchez pravi, da sicer družina, ki ima otroka z epilepsijo, porabi približno 73€ za vsako konvencionalno zdravilo, pri njih pa bi za zdravilo iz konoplje plačali le 30€, torej »ena stvar nadomesti drugo.«

Ampak ne more vsakdo kupiti česarkoli na »Ganja Farm«. Za oralna zdravila je potreben medicinski certifikat, še posebej za tiste, ki imajo srčne težave ali pa nizek krvni pritisk. »Tudi zato, ker na primer otrok, ki jemlje 10 zdravil za epilepsijo, ki ne delujejo, medtem ko konoplja zanj deluje, še vedno potrebuje zdravnika, da preneha jemati konvencionalna zdravila.« Poleg tega lahko tako nadzirajo doze: »Natančen nadzor in veliko znanja je potrebno, da vemo, kaj točno potrebuje pacient ali pacientka,« včasih je potrebno tudi iskati nove seve rastline za bolne ljudi, ki so se enega že navadili.

Veliko zdravnikov podpira iniciative, kot je ta: »Nekateri pacienti pridejo z recepti, mi potem pokličemo zdravnike, ki se ne odzovejo, ampak še vedno svoje paciente pošiljajo k nam.« Dejstvo je, da v Kolumbiji ni lahko imeti takšne vloge, glede na to, da je vse, kar je povezano z medicinsko konopljo: »ni ilegalno, ampak prav tako ni regulirano in smo zato v nekakšnem ‘limbu’.«

ganja-farm1

»Ganja Farm« je registrirana na Gospodarski zbornici in ima dovoljenje državne institucije za nadzor nad hrano in zdravili (National Food and Drug Surveillance Institute (INVIMA)), ki daje potrditve za prodajo produktov, kot so njihovi. Še vedno potrebujejo sanitarna dovoljenja za laboratorij, ki pa jih ne bodo dobili, dokler ne bo jasne regulacije na področju medicinske konoplje.

Poleg tega ne obstajajo institucije, ki bi razložile, kako bi naj delovala konopljina lekarna ali pa kaj bi bilo potrebno uskladiti. Zato se je preko »Ganja Farm« ustanovila Asociacija za razvoj konopljine industrije v Kolumbiji. Organizacijo sestavljajo gojitelji konoplje, kolektivi in podjetja iz cele države, ki uporabljajo rastlino. Njihov namen je delovanje v ekipah in samoregulacija.

»Sami postavljamo pravila, kopiramo evropski model in imamo izčrpen nadzor nad vsem, kar požanjemo, nad vsem oljem, ki ga proizvedemo, drugimi produkti, ki jih ustvarjamo in nad tem, h kateremu pacientu oz. pacientki gre kaj.« Zato, če se kdaj zgodi, da ima kakšen pacient nezadovoljivo izkušnjo, vedo točno katera rastlina je bila uporabljena za njegovo zdravilo.

Pilar Sánchez pravi, da je bilo vso njeno delo vedno opravljeno zelo ‘odprto’, kar je koristilo veliko uporabnikom, ki so potrebovali informacije. Na cannabis druženju so tako uspeli združiti več kot 6000 ljudi in organizirati izobraževanja.

Sánchez še pravi, da je njeno delo pripomoglo k temu, da so ljudje bolj ozaveščeni o koristih rastline in pri brisanju stereotipov v družbi, »kjer vsi konzumirajo, ampak se na uporabo gleda kot nekaj slabega.« Medtem ko čakajo na sanitarna dovoljenja nadaljujejo s svojim delom: »Veliko zaupanje v naše produkte in posledično pripomorejo k vedno večji kakovosti in javnim zdravstvenim standardom.«  Sánchez se zaveda, da je potrebno storiti še veliko, ampak da je distribucija konopljinih zdravil način zagotavljanja »osnovne pravice do zdravja.«