Tako uporabniki kot tudi neuporabniki so vedno bolj seznanjeni z imeni sort kanabisa. Nekatera imena, Blue Dream (Modre Sanje) zvenijo nežno in mehko, medtem ko druga kot je Green Gold privlečejo nasmeh na naš obraz, tretja pa so lahko celo žaljiva, tako do rastline kot uporabnika  – govorimo o Trainwrecku (katastrofa). Imena kot je Trainwreck lahko z lahkoto zavedejo uporabnika, da se odloči, da strejna ne kupi, oziroma semena Trainwrecka ne nabavi. Na splošno velja, da se imena izbirajo tako, da nam podajo neko informacijo o produktu, ali pa ime opisuje neko njegovo lastnost. Nadalje, pogostokrat uporabljamo nadimke za neosebne predmete, kot so ladje in avti, tako da ni presenečenje, da podeljujemo nadimke tudi za določene strejne konoplje. Nadimkov sicer ne dajemo smrekam ali tulipanom, vendar verjetno razlog tiči v tem, da nas te rastline ne privlačijo tako zelo kot konoplja. Obstaja jasna zahteva po diferenciaciji kanabis strejnov, saj mora biti pacient kar se da dobro obveščen, kateri strejn mu odgovarja. Iste opazke veljajo za starejše uporabike konoplje, pri katerih je po večini kriterij okus in vonj.

 

Ko smo začeli z analizo kanabinoidov in profiliranjem le teh v Kaliforniji, je postalo kmalu jasno, da je procent THCja najdenega v vzorčku nezanesljiv indikator, da bi lahko to informacijo posplošili in bi veljala za vse tovrstne strejne. Torej, standardizacija ni bila možna. V vzorčkih so bile zaznane določene razlike; količina prisotnosti CBDja in CBGja, različne količine ostalih kanabinoidov ter podobno. Vse to je onemogočalo posploševanje lastnosti tudi na ostale strejne. Čeprav se vsaka uporaba kanabisa prične z vohanjem produkta, še vseeno ni korelacije med aromo in profiliranjem kanabisa. Kanabinoidi niso nestanovniti; posledično tudi ne doprinesejo k aromi svežih cvetov.
Terpeni pa so, po drugi strani, snovi, ki pripomorejo k aromi, različnim okusom in vonjem, ampak terpeni že tako ali tako v veliki meri določajo lastnosti te rastline. Terpeni vplivajo na kanabinoidne receptorje in lahko modificirajo in modelirajo absorbcijo kanabinoidov.

Terpeni so skupaj z določenimi kanabinoidi odgovorni za nekaj, kar imenujemo ‘’spremljevalni efekt’’ kanabisa, kar pomeni, da je cela rastlina konoplje bolj efektivna kot ena sama molekula THC, ki je najdeno v tableti kot je Marinol.

V 2011 se je pričelo proučevanje kanabisa preko 35 različnih terpenov, ugotovljeno pa je bilo, da čeprav obstajajo podobnosti v posameznih kanabinoidnih profilih različnih strejnov, so njihovi terpenski profili različni. Z opazovanjem velikega števila različnih terpenov, smo dosegli širšo in bolj natančen vpogled, v to, kaj ustvarja neki terpen specifičen. Kot se pri opazovanju prstnih odtisov gledajo točno določene točke, kjer se išče enakosti, tako se tudi pri preučevanju terpenov preučuje njihove značilnosti, oziroma bi lahko rekli, da so terpeni pri konoplji podobno kot prstni odtisi pri človeku, na podlagi njih torej lahko neko rastlino prepoznamo. Ta tehnika preučevanja terpenov je bila izjemno popularna, saj smo lahko ugotovili iz dveh vzorcev, ali spadata k isti rastlini ali ne. Prav tako je bilo možno preučevati rastline od semena naprej; growerja sta imela vsak svoj klon, ko je rastlina zrastla, se je ugotovilo, da imata identičen terpenski profil.

Podobno kot fenomen enojajčnih dvojčkov, ki imajo isto genetsko zasnovo, potlej pa se zaradi okolja razvijejo v popolnoma drugačne osebe, tako je tudi z rastlinami; v kolikor dva identična klona rasteta v različnih okoljih, potlejse tudi terpenski profile spremenijo.

Razumevanje razlik v varijacijah kanabisa in njihovih unikatnih terpenskih profilih je svojevrstna študija, ampak smo se naučili sami veliko o terpenskem profiliranju z raziskavami v kalifornijskih despenzerjih.

Trenutna praksa pacientov, ki nabavljajo konopljo v despenserjih, je ta, da izhajajo iz imena strejna. Torej kupujejo rastlino na podlagi poimenovanja. Pred kratkim smo izvedli raziskavo, da bi ugotovili, ali je tovrsten način izbiranja rastlin učinkovit in daje željene rezultate. Ugotovili smo, da je veliko rastlin narobe poimenovanih in narobe identificiranih, take rastline torej prevladujejo. Na žalost smo prišli do ugotovitev, da poimenovanju strejnov ni za zaupati, razen, če ni bila točno dolečena rastlina testirana glede svoje avtentičnosti.

V skladu z vsem tem sta naš razvoj in raziskave usmerjena v gradnjo novih infrastruktur, kjer bi potekala autentifikacija imen strejnov/sort, ki jih ustvarijo growerji, tako da se doseže neka stopnja integritete in zaupanja. Pozivamo tudi vse growerje, da se nam pridružijo in da nam pomagajo pri tem, tako da bomo lahko uporabljali njihove avtentične variacije pri procesu registriranja rastline, ob družbi, ki bo razumela, da je to potrebno storiti kar se da natančno in dobro.

 

V zaključek…

Po raziskovanju tako obsežne teme ‘’Kaj je v imenu?’’, je jasno, da se imena prevzemajo na podlagi rastline mame, torej je bodisi njen klon pa prevzame ime, ali pa gre za isto seme….vendar zdaj je tudi že jasno, da to tako ne gre, takoj, ko nastane novo semen a rastlini ali pa se rastlina cepi,….no, takrat prihaja do napak in lastnosti rastline se pomešajo ter spremenijo glede na primarno rastlino. Ljudje smo tisti, ki ustvarimo neko zgodbo, ki delamo napake ter samo mi ljudje se odločimo, ali bomo povedali resnico glede določene rastline, ali bomo to resnico malce priredili, ali pa se bomo glede vsega skupaj enostavno zlagali. Zdi se, da se ustvarjajo raznorazni miti glede rastlin, še posebej v kanabis industriji, prihaja do slabih pravil ali pa sploh pravil ni in ravno zato je težko ohranjati neko doslednost in konsistenco v svetu.

Ta problem se še dodatno komplicira, saj ostala podjetja in ljudje, ki gojijo rastlino iz semena, pričakujejo, da bodo dobili določen genotip nekega strejna, vendar pa je lahko to samo ena verzija semena pridobljenega iz drugega vira in ne matične rastline, ki pa ima pač isto ime. Ekonomično ozaveščeni growerji iščejo najcenejša semena z določenim imenom, medtem, ko growerji, ki se jim gre za kakovost, lahko izsledijo matično rastlino ter originalno semensko banko, ki jih goji in tako pride do pristnih genetic.

Ker večina ljudi, growerjev, še vedno ne ve, kje dobiti čimboljša semena, je tu še veliko prostora za najrazličnejše semenske banke, da zasejejo seme dvoma, v kolikor grower pokaže znak zaskrbljenosti.

Cel problem tiči v tem, da jee težko združiti različne politike, da bi se pravila v konopljini industriji začela standardizirati. K obo znanost napredovala in bo posameznik lahko ugotovil lastnosti strejna s preprostim testerjem, takrat bo prišlo do sprememb. Kakorkoli, dokler ne bodo zbrani vsi podatki in dokler ne bodo postavljeni fundamenti v vseh segmentih te industrije, se bo delo nadaljevalo kot na Divjem Zahodu.

Leto 2014 je leto, ko se lahko prično velike spremembe na področju znanosti, prav tako se vedno bolj poudarja pomen konoplje v medicine in njene učinke in vpliv na vsakdanje življenje ni več moč zanemariti. Če h temu vsemu dodamo številne mednarodne raziskave s te tematike, kar nekaj medicinskih strokovnjakov, ki priča o balgodejnosti konoplje, nekaj držav, kjer je konoplja že legalizirana…..jasno je, da z vsem tem lahko kvečjemu pridobimo koristne informacije in okolje delovanja samo izboljšamo.

Jasno je, da so začetki in da bodo še nekaj časa začetki gojenja te rastline zaviti v mite in legend. Vendar genetika je nesprmenljiva, ima določene zakone kot matematika in nekega dne bo vse jasno. Kanabis je iz zmedenosti prešel v jasnost, brez kakršnihkoli posebnosti, torej ni se veliko premikalo na tem področju.

Kanabis je še vedno mamilo, s to razliko, da bomo enkrat lahko to mamilo uporabljali sebi v korist. Seveda, takoj, ko uvidimo in odkrijemo še vse neznane komponente te čudovite rastline.