Za večino vzgojiteljev konoplje je največji vir izkušenj notranje gojenje pri umetni osvetlitvi. Gre za drag način vzgoje, ki porabi veliko elektrike in dela, da zeleno zlato obrodi. Tisti, ki so navajeni gojiti zunaj, poznajo lokalno zemljo, količino padavin itd. Ampak ne glede na to, je njihov pridelek še vedno podvržen vremenskim pogojem in dobra sezona ni več zagotovljena, sploh če vzamemo v obzir nenadne podnebne spremembe, ki smo jim priča. Najboljši način gojenja je v rastlinjaku ali pa Glasshouse (steklena hiša). Te stukture so v osnovi hibrid zunanjega in notranjega gojenja, na področju, ki je dovolj veliko, da je vzgajanje rastline ekonomično, istočasno pa omogoča dobro kontrolo nad žetvijo.
Večina svetovne hrane je pridelane zunaj ali pa v rastlinjakih in ravno razvoj teh ponuja rešitev za gojenje čez celo leto.

Z uporabo rastlinjakov obdržite prednosti, ki jih nudi mati Narava, sončna svetloba, ki je veliko boljša od umetne, žuželke, ki skrbijo za uravnoteženost eko sveta, svež zrak in vse to brez vseh negativnih aspektov gojenja zunaj, nepredvidljive vremenske okoliščine, kot na primer zmrzal, dež in veter.

V severnih deželah, na primer na Nizozemskem, je v rastlinjaku dobro imeti še kako svetilko poleg naravne svetlobe. Ko so dnevi krajši, lahko svetilke poskrbijo, da rastline vseeno prejmejo dovolj svetlobe. Stroški so še zmeraj nižji, kot pri gojenju znotraj, saj se svetilko uporablja le kot nadomestilo za manjko naravne svetlobe.

Industrija rastlinjakov je eden izmed najbolj pomembnih delov in tudi simbol moderne agrokulture, saj lahko pomaga proizvesti sveže produkte stabilno in vseskozi leto. Kakorkoli, produkcija v rastlinjaku je težja od zunanjega gojenja. Natančno upravljanje je nujno potrebno v tako kontroliranem prostoru. V splošnem rastlinjaki sestojijo iz elementov kot so ogrodje, pokrivala, hladilni in grelni sistemi, senčni sistemi, dodatna svetloba, sistem za dodatno obogatitev s CO2, sistem za fertigacijo (gnojenje z namakanjem in sistem avtomatskega nadzora.

Zelo pomembno je, da se razišče kakšen tip rastlinjaka je najprimernejši, glede na želeno količino proizvodnje, še bolj pomembno pa je, da smo sposobni zagotoviti nadzor nad vsemi elementi okolja. Pomembno je, da vnaprej presodimo približni strošek in velikost rastlinjaka, da lahko presodimo, katero vrsto in koliko približno bomo lahko vzgojili.

Rastlinjak ima višje temperature in višjo vsebnost vlage, kot zunanjost. Vse sisteme v rastlinjaku je smiselno avtomatizirati, ampak vseeno je nekdo, ki skrbi za rastline, nujno potreben. Potrebno je nadzorovanje prostora za škodljivce, bolezni, nadzorovati je potrebno pretok zraka, namakanje, hranjenje, svetlobo, čistost organske snovi in tako naprej … za vse to potrebujemo osebno noto in ne avtomatizem. Gojenje v rastlinjaku ima veliko prednosti, ampak ravno te prednosti se lahko kmalu prevržejo v katastrofo, v kolikor ni konstantne kontrole in preverjanja terena.

 

Vse rastline sestojijo iz celic. V vsaki celici se odvija stotine kemijskih reakcij vsak trenutek v dnevu. Te reakcije bi potekale zelo počasi, če ne bi obstajali encimi. Encimi delujejo kot katalizatorji za vse kemijske reakcije, ki se v celicah dogajajo (vključno s fotosintezo).

Encimi najbolje delujejo na določeni ravni pH-ja in temperaturi, odvisno od vrste encima. Previsok ali prenizek pH lahko void do tega, da bodo encimi delovali počasneje, ali pa cello umrli. Prenizka temperatura lahko prav tako vodi k slabšemu delovanju encimov. Tople, a ne previsoke, temperature ponavadi pomenijo hitrejšo rast rastline. Popolna temperature je kot super-naboj za vaše rastline!

Kako višja vlaga pomaga mojim rastlinam?

Pomaga zmanjšati stopnjo izhlapevanja iz zemlje in rastline, ker je že v samem zraku veliko vode. Rastline vodo uporabljajo med fotosintezo (6H20 + 6CO2 (plus sončna svetloba) = C6H12O6), zato potrebujejo konstantne zaloge vode v času dnevne svetlobe. Boj z visoko ravnjo izhlapevanja je zagotovo nekaj, česar si rastline ne želijo! Če zmanjšamo raven izhlapevanja z zadostno količino vlage v zraku, omogočimo, da rastline izvajajo fotosintezo, brez da izgubljajo vodo in posledično ovenejo njihovi listi.

Svojo konopljo nadzorujete z nadzorom števila ur, ko je izpostavljena sončni svetlobi. Ta dejavnik že sam omogoči gojitelju, kdaj bo rastlina cvetela, glede na velikost in na to, koliko obrodi preko leta.

Rastlinjak, specializran za gojenje konoplje, ima sistem zaves, ki omogočijo nadzor nad prejemanjem sončne svetlobe. Obstajata dve fazi rastlinjaka:

  1. Vegetativna faza rastlinjaka pomeni, da rastline samo rastejo, prejemajo 18 ali več ur sončne svetlobe in so 6 ur ali manj v temi. Tako rastline rastejo v nedogled, to je tudi čas, ko se kultivirajo materinske rastline, kloni in vnaprej že rastoče rastline. Seve lahko tako ohranite desetletja. Ko rastline zrastejo do zaželjene velikosti, jih premaknemo v cvetočo fazo rastlinjaka.
  2. Cvetoča faza rastlinjaka ima temne zavese za vzdrževanje 12 ur svetlobe in 12 ur teme. Ko želimo, da rastline zacveti, ustavimo ekstra sončno svetlobo, ki je konoplja ne potrebuje.

Na spletu je dostopnih ogromno informacij o postavitvi rastlinjaka, prilagojenega vašim finančnim zmožnostim in velikosti vaše agrokulture, ampak bomo tukaj vseeno predstavili osnovna načela za postavitev rastlinjaka posebej za vzgojo konoplje.

Genetika je zelo pomembna, rastline, ki so testirane v laboratorijih in za katere je dokazano, da je končni produkt zadovoljiv, so dinamična orodja rastlinjaka. Soba z materinskimi rastlinami, neke vrste knjižnica materinskih rastlin, kjer imamo na enem mestu v rastlinjaku vse znane rastline, nam prihrani nevščenosti prevoza, iskanja prave rastline za nek določen produkt, zmanjša vnos neznanih škodljivcev in bolezni ter dovoli upravniku kmetije, da ve kdaj klonirati in kdaj rotirati rastline glede na datume. Zato bi močno priporočali vsem gojiteljem v rastlinjakih, da postavijo območje z materinskimi rastlinami in območje za kloniranje, glede na relativne potrebe območja za cvetenje v rastlinjaku. Ta del bi moral biti funkcionalen celo leto, morda je smiselno razmisliti za postavitev takega območja v zaprtem prostoru, za namene varnosti rastlinske knjižnice.

Ko je notranja vegetativna soba dobro delujoča in ko se zaželeni kloni replicirajo, lahko začnemo razmišljati o urniku cvetenja za celo leto, glede na življenjski cikel. Če na primer sprožimo cvetenje s prvim januarjem, bomo sadove želi, glede na to, ali gre za indico ali sativo, v roku približno 7-8 oz. 10-12 tednov. To pomeni, da je potrebno po dveh tednih cvetenja prve žetve, oz. sredi januarja, pripraviti klone materinskih rastlin, da zrastejo korenine in rastline do potrebne velikosti, da bodo pripravljene za drugo žetev. Če gre za rastlino, ki docveti v roku 8 tednov, potem traja 2-3 tedne, da zrastejo korenine, 2-3 tedne, da klon s koreninami pridobi na primerni velikosti, da gre v rastlinjak na cvetenje takoj, ko zaključimo s prvo žetvijo. Tako zmanjšamo porabo časa in povišamo učinkovitost. Potrebno bo veliko načrtovanja, izkušenj in prostora, z nekaj dodatki, kot na primer rezanje 20% več klonov, kot je potrebno, bomo zavarovali žetev v primeru, da pride do bolezni ali drugih težav. Vedno odrežite več, saj s tem zagotovite fleksibilnost rastlinam, saj se stvari neizogibno vedno spreminjajo.

Poglejmo praktične detajle za celoletno gojenje. Če začnemo delati z rastlino, ki cveti 8 tednov, bo pridelovanje izgledalo tako:

Žetev 1 (Jan, Feb),

sredina januarja porežemo klone..…………………predrast februar

Žetev 2 (Marec, April),

sredina aprila porežemo klone……………..predrast april

Žetev 3 (Maj, Junij)

sredina maja porežemo klone……………….predrast junij

Žetev 4 (Julij, Avg),

sredina julija porežemo klone……………….predrast avgust

Žetev 5 (Sep, Okt)

sredina septembra porežemo klone……………….predrast oktober

Žetev 6 (Nov, Dec)

sredina novembra porežemo klone……………….predrast december

Takšen je maksimalni izkoristek, če gre vse po urniku in če rastline cvetijo brez težav. Kakorkoli, takšno celoletno gojenje predstavlja dodatne stroške, kot na primer ogrevanje od oktobra do marca, uporabljanje dodatnih luči v istem obdobju, glede na to, da je intenzivnost naravne svetlobe prešibka v tem času (seveda je treba upoštevati geografsko lokacijo rastlinjaka). Zato mora biti preračunavanje stroškov celoletnega gojenja v rastlinjaku glede na pričakovan izkupiček, v domeni gojitelja. Morda je najboljše, če cvetoči del rastlinjaka zapremo v času ekstremnih letnih časov in poskrbimo za ogrodje rastlinjaka v tem času, saj lahko pride v primeru slabe letine do izgub denarja.

Glede na to, da rastline vrste Sativa potrebujejo 4 tedne več kot rastline vrste Indica, ampak lahko tudi obrodijo več, je smiselno razmisliti o ločenih območjih za različne seve. Cvetoč rastlinjak omogoča konstantno obdobje cvetenja, rastline vrste Sativa lahko pustite 4 tedne dlje v istem prostoru, le jih razvrstite glede na genetiko. Požanjete Indice, nekaj tedno kasneje Sative in potem spet Indice, s čimer zmanjšate večje delovne obremenitve.

Tok gojenja preko celega leta lahko zares določim šele, ko smo šli čez celo sezono in z vsako rastlino delali 2-3 krat ter preko tega spoznali vse kaprice določenega seva.

Dobre organizacijske sposobnosti upravnika rastlinjaka so nujno potrebne, materinske rastline morajo biti dovolj velike, da jih lahko obrezujemo, za kar pa je potrebno natančno načrtovanje, ali pa se bo pojavila potreba po konstantnem kloniranju, kar pomeni, da je potrebno imeti na zalogi XXXX število rastlin. Oba načina planiranja zahtevata dobre vzdrževalne programe, preventivno zaplinjevanje, da se zmanjša tveganje škodljivcev in bolezni, seveda pa je nujna tudi higiena tako tistih, ki delajo v rastlinjaku, kot tudi rastlin, da lahko zagotovimo najvišjo možno kakovost rastlin. Z zagotavljanjem konstantne kakovosti rastlin, z nadzorovanjem donosa, da optimiziramo pridelek, lahko kmetija, ki svoje delo bazira v rastlinjakih, dobro predvidi kakšne bodo kapacitete žetve.

Seveda je zadrževanje pridelka časovno omejeno, ampak lahko življenje na policah podaljšamo tako, da pridelek zapremo v nepredušne vakuumsko zapakirane vreče in jih pustimo na hladnih temperaturah. V obdobju, ko rastline v rastlinjaku cvetijo, bo dovolj časa, da pregledamo prejšnjo žetev, naredimo izvlečke in naredimo popravke ali dodatke področjem na kmetiji. Prodaja pridelka, ko je situacija na trgu dobra, je prav tako lastnost dobrega upravljalca kmetije in bo dosti laže izvedljiva, v kolikor imamo zaloge.

Vse lastnosti gojenja v rastlinjaku kažejo proti prihodnosti, ko bodo gojitelji lahko znižali stroške proizvodnje bolj na raven agrokulture kot pa farmacije, kar pomeni, da bodo pacienti lahko zdravila dobili ceneje, ekstratke s konsistentno kakovostjo, ne glede na zunanje dejavnike. Delo je sicer neizprosno, ampak če vpeljemo dober urnik dela, v katerem dobro načrtujemo vse faze proizvodnje, je dosti laže. Čeprav prva postavitev stane veliko, se dolgoročno naložba dobro izplača, če rastlinjak dobro vodimo in če dobro načrtujemo pravila, če smo disciplinirani in če delamo po urniku. Ko enkrat ljudje vidijo, da je konoplja, vzgojena v ratslinjaku tako dobra, kot tista, gojena v zaprtih prostorih, bo gojenje v rastlinjakih postalo prihodnost!