Lahko, da nam cvetovi kanabisa pomagajo pri zdravljenju raka, vendar nas lahko kontaminirane rastline ubijejo!

Tema, ki ni velikokrat omenjena v industriji je KONTAMINACIJA. Kaj je kontaminacija  točno? Gre za dejanje, kadar nekaj pretvorimo v nečisto ali neprimerno za določeno uporabo, kateri je bila zadeva namenjena.

Obstaja nešteto načinov, kako se rastlino kontaminira in celo po kultivaciji in končanem gojenju, se lahko rastlina ‘’onesnaži’’ v shrambi, med sušenjem, lahko nastanejo določene gljive in plesen, ki se pridno in tiho širi.

Če upoštevamo, da imajo podjetja določene standarde in predpise, ki jih je potrebno upoštevati, saj so postavljeni s strani države, je pravilno, da je kanabis prav tako upoštevan in obravnavan na tovrsten način.

Rekreativni uživalci, kot tudi uživalci medicinske konoplje, imajo vso pravico, da izvejo kaj nabavljajo in uporabljajo. Razlog za to tiči tudi v tem, da se vedno več bolnikov obrača k zdravljenju s kanabisom.

Kakšne vrste kontaminacij obstaja in kako delujejo na nas?

Ker gre za širok pojem, je logično, da je načinov kontaminacije ogromno. Potrebno pa je vsekakor za začetek našteti možne načine, kako do kontaminacije pride že v samem začetku. Torej, kakšne vrste kontaminacij poznamo in kako to na nas vpliva?

Gre za kompleksno zadevo, glede na to, da poznamo na tisoče in tisoče kemikalij in kemijskih procesov, ki lahko kontaminaciji pomagajo. Torej je najbolje, da napišemo, zakaj in kako lahko pride do tega, delavec, ki dela v kanabis industriji pa bo vedel, na kaj mora biti pozoren pri svojem delu in kako izboljšati svojo prihodnjo žetev.

Načini in dejavniki, s katerimi lahko tako konopljo kot kakšno drugo rastlino kontaminiramo oziroma onesnažimo, so sledeči:

  1. Voda; vsaka voda ima različne vsebnosti. Tako gre lahko za deževnico, vodo iz pipe,….kakorkoli. Voda lahko rastlino onesnaži hote kot tudi nehote. Testiranje vode je zatorej izjemno pomembno.
  2. Zrak/veter; avtoceste, industrija, kemijske snovi v zraku,… vse to je lahko nenamerno izpuščeno v okolje zaradi cirkulacije. Enostavno splakovanje z vodo predno se rastlina posadi, lahko bistveno olajša zadeve. Prav tako so pri tem lahko v pomoč ‘’heap’’ filterji, prezračevalni sistemi,….
  3. Zemlja; sterilni lonci so vedno najboljša opcija, vendar lahko onesnaženost ali padavine močno spremenijo pH stopnje v zemlji. Radioaktivne in strupene kemikalije so lahko v določenih predelih visoke, zato so testiranja nujna.
  4. Mešanje s tobakom; mešanje kanabisa s tobakom močno kontanimira marihuano. Zakaj? Zato, ker so tobaku dodani raznorazni aditivi, poleg tega pa se med obdelovanjem in predelavo tobaka dodajajo vse vrste kemikalij.
  5. Viri hrane; lokacija, kjer je rastlina posajena je prav tako pomembna, saj biljke skozi korenine črpajo hranljive snovi. Tako so v zemlji različne rudnine, minerali, ki vplivajo na kemijske reakcije, na organske in anorganske elemente v rastlini. Gre za postavko, ki ne predstavlja pretirano skrb kofišopom ali klubom pa čeprav bi morala.
  6. Plesni in gljivice; do plesni in gljivic najpogosteje pride v zaključni fazi kultivacije, med sušenjem biljk in pa kadar zdravljenje bolane rastline ni uspešno ali dobro regulirano.
  7. Pesticidi; ta faktor je čedalje bolj pomemben, ne le v kanabis industriji, temveč v vseh ostalih tudi. Potrebna bo regulacija s strani države, saj so določeni pesticidi izjemno škodljivi in povzročajo bolezni z vnosom le – teh v človeško telo.
  8. Radioaktivnost; izdelki iz konoplje, ki prihajajo iz Češke, Rusije, Francije, Mađarske, Kitajske,… so poceni, temu ne oporekamo, vendar lahko konoplja, ki jo kasneje predelamo v izdelke, bolana, saj raste na radioaktivnih območjih. Uporaba teh rastlin za ekstrate ni najbolj nedolžna in ravno iz tega razloga bi morale države uvesti kontrolno funkcijo pri uvozu teh rastlin v določeno državo.
  9. Škodljivci; izločki, mrtvi organizmi zmešani v posušeno konopljo in nastajanje strupov zaradi škodljivcev, vse to bi moralo biti mikroskopsko pregledano pred uporabo. Čeprav ni veliko kontaminacije, lahko že mali vnos teh organizmov škoduje uporabniku.
  10. Težke kovine; arsen, krom, aluminij, kadmij, svinec, merkurij vse to so elementi, ki se pridno nabirajo v človeškem organizmu in kadar je telo z njimi prenasičeno ali pa tudi ne (odvisno od posameznika do posameznika), človek zboli. Najdene so močne povezave med boleznimi in prisotnostimi teh elementov v ljudeh. Večina prebivalstva konoplje ne testira za te elemente.
  11. Obdelovanje rastline v ekstrat; ta postavka je zaenkrat še popolnoma neregulirana, od začetka pa do samega konca predelave. Nevarno pa je zato, ker se ostanki kemičnih snovi ne odstranjujejo in so tudi oni potlej predelani v ekstrat.
  12. Genska manipulacija in kemijsko povzročena masivna proizvodnja semen; uporaba kemikalij za ustvarjanje feminiziranih semen in predelave rastline, ki nastane iz takšnega semena povzroča vedno več skrbi, saj se pri gensko spremenjenih semenih uporabljajo strupene spojine kot so srebrni nitrati, gibelerinska kislina (promotor rasti),… Nobenih raziskav še do sedaj ni bilo sprovedenih glede tega, tako da je logično, da konzumacija snovi, ki nastanejo iz tovrstnih rastlin, ni priporočljiva.

 

Kako merimo stopnjo kontaminiranosti?

V laboratorijih s profesionalnimi delavci pod sterilnimi in reguliranimi pogoji ureja organizacija WHO (World Health Organisation, Svetovna zdravstvena organizacija). Težava, ki se tu pojavlja pa je sledeča; svetovno poznani laboratoriji tako v ZDA kot Evropi trdijo, da je potrebna posebna zahteva po testiranju snovi za kontaminiranost, saj so tovrstna testiranja draga in zahtevajo veliko časa in dela. Posledično pa bi se zaradi tega povišala cena končnega izdelka, kar ni logično, še posebno, če upoštevamo dejstvo, da ljudje želijo gojiti svoje medicinske rastline ravno iz razloga zmanjševanja stroškov.

V ZDA (Colorado in Washington) se zadeve že premikajo na boljše. In sicer, morajo registrirani vzgajalci kanabisa po koncu žetve svoj pridelek pregledati pri neodvisnih agencijah, ki imajo predpisane določene pogoje in standarde. V kolikor so osnovni pridelki, kot sta kanabis in tobak, izpostavljeni testiranjem, potlej bodo vsi izdelki nastali iz teh, varni za uporabo. Gre za nujnost in za nekaj, kar ljudje mislijo, da je regulirano, vendar ni! In to se mora nujno spremeniti!

Laboratoriji se medseboj razlikujejo glede na testiranja, vendar je najbolje, da se uporablja izdelke uglednih podjetij ali pa se izvaja testiranja v uglednih laboratorijih. Način, kako se jemljejo vzorci, lahko zelo spremenijo rezultate in zato so lahko ti nekonsistentni. Tu gre za velik problem in je nujna sprememba ali pa vsaj upoštevanje regulacij in predpisov WHO.

Različni načini inhalacije ali konzumacije konoplje tudi določajo število in stopnjo škodljivih snovi, ki vstopajo v telo. Raziskave nakazujejo, da z uporabo pip ali vodnih pip zmanjšamo stopnjo vstopa škodljivih snovi kot jih vnesemo s kajenjem marihuana v kombinaciji s tobakom v zvitku.

Ali obstaja svetovni standard?

Zaenkrat ne obstajajo standardi v eni sami sami državi, kaj šele svetu! Če bi vsaka država upoštevala priporočila in standarde WHO vsaj glede medicinskega kanabisa, potlej bi bili veliko bližje enemu samemu svetovnemu standardu. Vendar je v tem trenutku to nemogoče, saj ni obvezno, tako da je zadeva prepuščena vsakemu posamezniku in njegovi vesti.

Ali obstajajo smrtonosne doze škodljivih snovi? Katere so?

Vsi kemijski elementi so definirani glede na njihovo smrtonosno količino (no, vsaj v večini primerov). Ampak, ker smo ljudje različni, je odvisna odpornost in toleranca določenega posameznika in uporabnika.

Pesticidi (bifentrin, diazinon, permetrin, paklobutrazol/regulator rasti), težke kovine (svinec, kadmij, merkurij, arsen,….) in radiacija, vse to je smrtonosno v določenih količinah. Ni običajno, da se rastline na to sploh testira, kar je nekoliko logično glede na to, da je bila konoplja ilegalna večino sodobne zgodovine.

Kaj te snovi povzročajo na človeku?

Škodljive snovi lahko povzročajo številne bolezni, od nevroloških neravnovesij do smrti. Vseeno pa še vedno ne poznamo vseh njihovih škodljivih efektov na človeka. Dokler ne bomo do popolnosti razumeli vseh škodljivih posledic kontaminacije, moramo stvari konzumirati zmerno in po malem, če je le možno.

Nekaj pa je kristalno jasno in sicer, kontaminacija je izjemno razširjen pojav. Potreba po testiranjih je nujna! Glede na to, da v razvitem svetu poznamo agencije, ki regulirajo zdravje, gradnjo, gospodarstvo in ekonomijo in tako naprej, je normalno, da mora obstajati agencija za kontroliranje kanabisa. Le tako bo kanabis varen za uporabo.

Več kot polovica zdravil, ki jih uporabljamo, izhaja iz naravno nastalih elementov. Kinin, teofilin, penicillin, morfij, digitoksin, vinkristin, doksorubicin, ciklosporin in vitamin A – vsa ta zdravila imajo dve skupni lastnosti; vsi so gradniki sodobne farmacije in vsi so naravni produkti.