singer_bob_marley_smBalkan v ritmu reggae glasbe

Na Balkanskem polotoku je danes mogoče najti veliko število ljubiteljev reggae glasbe. Vsake toliko jo zaslišimo tudi na nacionalni televiziji, radiju, festivalih in lokalnih klubih ter v restavracijah. Tradicija, ki je po poreklu iz Jamajke, je nastala iz mešanice karibskih glasbenih žanrov kot so mento, soca in calypso v stiku z elementi r’n’b-ja, rock-a ter drugih zvrsti popularnih na Karibskem otočju v petdesetih letih prejšnjega stoletja.

Verjetno ste se že kdaj vprašali, kako za vraga je glasba iz male državice ‘Tretjega sveta’ prijadrala na križišče Evrope in Azije? Čeprav je pojem ‘Tretji svet’ bil v petdesetih letih za večino prebivalstva Balkana dokaj neznan in oddaljen, je skozi popularne filme v katerih je nastopal Harry Belafonte bil narejen stik s calypsom. Poleg tega so se neskončne karibske plaže redno pojavljale kot zaželjena (a večini nedosegljiva) turistična destinacija v domišljiji posameznikov, afriško glasbo pa so s seboj prinesli tudi študenti iz afriških držav. Geopolitični položaj polotoka, ki se je takrat nahajal na meji med Prvim, Drugim in Tretjim svetom, je še dokončno pripomogel, da karibska glasba postane fenomen v tej južno-evropski regiji z več kot 50,000,000 prebivalcev.

Kingston, London, Jugoton

Dejstvo je, da se je povpraševanje po jamajški glasbi pričelo s prihodom prvih plošč afro-karibske glasbe v prestolnice Balkana konec petdesetih let, vzporedno temu pa so se začeli pojavljati tudi tisti bolj pogumni posamezniki, ki so z lastnim ustvarjanjem prispevali k širjenju calypsa, ska-ja, rockstedy-ja in kasneje reggae glasbe. Če vprašamo starejše generacije kdaj so prišli prvič v stik s karibskimi melodijami je odgovor večinoma enak – s prihodom študentov iz Afrike v Jugoslavijo, Grčijo, Romunijo in Bulgarijo konec petdesetih let prejšnjega stoletja. Spomin bi jim lahko še dodatno osvežili z omembo velikega hita slavnega pevca Harry-ja Belafonte-ja imenovanega ‘Banana boat song (Day O)’ v domači priredbi terceta Florida iz leta 1957. Izdana je bila s strani Jugotona v maniri fenomenalne jugoslovanske produkcije tistega obdobja na 7” singlu z naslovom ‘Ljubav je čarobna stvar’. Prav ta pesem je sijajen primer mešanice menta in calypsa iz katerih je kasneje nastala roots reggae glasba.

Besedilo govori o pristaniških delavcih na Jamajki, takrat še koloniji Velike Britanije, ki po celonočnem natovarjanju banan ob zori želijo svoje plačilo. Virtuoznost domačih izvajalcev pa se ni končala z ritmi menta in calypsa, saj je leta 1965 Ljiljana Petrović posnela pesem z naslovom ‘Moj dečko Lilihip’. Pesem je bila izdana pod okriljem Jugotona ter je edinstvena mešanica  bluebeat-a, doo wop-a in ska-ja. Zanimivo je, da je bila posneta zgolj slabo leto po tem, ko je Chris Blackwell na Jamajki posnel originalno verzijo z imenom ‘My Boy Lollipop’ – najbolj prodajan ska single vseh časov. Po zaslugi Jugotona je bilo tako moč slišati na Balkanu tudi drugi največji jamajški hit tistega časa.

Eden prvih uvozov glasbene zvrsti rocksteady je bila pesem ‘Rudi’s in Love’ angleške rock in ska skupine Locomotive, izdana pri Jugotonu davnega leta 1968. Podobno kot v Veliki Britaniji je tudi na Balkanu zvok inspiriran z Jamajko našel številne privržence, in nenazadnje tudi založniške hiše. V odgovor sledenju svetovnim glasbenim trendom je tako produkcija gramofonskih plošč Radiotelevizije Beograd leta 1970 izdala mednarodne reggae himne ‘Wonderful World, Beautiful People’, ‘Hard Road to Travel’ in ‘Where Did It Go’ jamajškega glasbenika Jimmy-ja Cliff-a, najpomembnejšega reggae umetnika v tem času.

Istega leta izzide tudi pesem ‘Montego Bay’ izvajalca z imenom Bobby Bloom ter postane ena izmed najbolj prodajanih plošč na Balkanskem polotoku. Podoben uspeh dosežejo tudi Bruce Ruffin s pesmijo ‘Rain’, Bob Andy in Marcia Griffiths s 7” singlom ‘Pied Piper” izdano pri Jugotonu leta 1971 ter Desmond Dekker z albumom ‘You Can Get It if You Really Want It’ izdanim istega leta pri PGP RTB. Sijajen začetek rocksteady in reggae zvoka so v začetku sedemdesetih na Balkanu zabeležili tudi ‘Mother and Child Reunion’ Paul-a Simon-a in Johnny-ja Nash-a z odličnima pesmima ‘Stir it Up’ in ‘I Can See Clearly Now’ izdanih za založniško hišo Suzy leta 1972 ter Jimmy Cliff s singlico ‘Oh My Life/Oh Jamaica’ izdano pri Jugotonu leta 1973.

Sporočilo reggae glasbe je na Balkanu še posebej odjeknilo leta 1975, ko Island Records v Grčiji izda album ‘Live’ jamajške skupine The Wailers. Plošča, ki je postregla s pesmimi kot so ‘Trenchtown Rock’, ‘Burnin’ and Lootin”, ‘I Shot the Sheriff’ ter ‘Get Up Stand Up’ hitro postane absolutni hit med domačo publiko. Leta 1976, torej slabo leto kasneje, Jugoton izda pod licenco Island Records studijski album skupine The Wailers imenovan ‘Natty Dread’, ki kmalu postane eden izmed najbolj iskanih reggae albumov na polotoku. ‘Lively up Yourself’, ‘No Woman No Cry’, ‘Natty Dread’, ‘Rebel Music’ so bili mednarodni fenomen sprejet na Balkanu z odprtimi rokami. V Atenah istega leta Island Records izda album ‘Rastaman Vibration’ popularnih The Wailers, istočasno pa se na radijskih valovih pričnejo vrteti pesmi kot so ‘Positive Vibration’, ‘Roots Rock Reggae’, ‘War’ in druge odlične pesmi s tega albuma.

Na ta način so Bunny Wailer, Peter Tosh in Bob Marley prinesli v Atene, Istanbul, Tirano in Sarajevo reggae z rasta filozofijo. Verjetno je bilo mogoče prvič prav v teh letih na Balkanu slišati izraze kot so ‘I&I’, ‘Kaya’, ‘Roots’, ‘Babylon’, ‘Zion’, ‘Jah’, itd. v najrazličnejših krogih ljudi takratne majhne, a kot se izkaže kasneje, izredno razgibane reggae kulture na Balkanu. Za razliko od Jamajke je na Balkanu v tem času vladal rock, tako da ni bilo moč videti rasta pesnikov z značilnimi dreadlocksi. Prav tako se ni prihod reggae-ja zgodil skozi duhovno in socialno revolucijo, ki jo je Jamajka doživela po dosegu neodvisnosti. Kljub vsemu pa teme uporabljene v reggae glasbi niso bile neznanka na Balkanskem polotoku (še posebej tekom 20. stoletja) in so bile sprejete kot svojevrsten simbol duhovne osvoboditve in emancipacije. Polotok je tako tekom 70. let prejšnjega stoletja počasi, a sigurno, prehajal v obdobje kjer je reggae postajal nekaj več od zgolj glasbe – reggae se tako več ne samo posluša, reggae se pričenja tudi živeti.

Avtor: Aleksandar Dobrić (Roots and Sounds)